Rušenje črne gradnje v romskem naselju ni bilo popolnoma običajno

Po rušenju nezakonito zgrajenega objekta v romskem naselju Brezje-Žabjak prejšnji teden smo se na gradbeni inšpektorat obrnili z vprašanji, koliko tovrstnih odločb o odstranitvi nezakonitih objektov izdajo, kaj se z njimi zgodi in kako dolgo postopki običajno trajajo.

Evidence o tem, kakšno je število pravnomočnih odločb o odstranitvi nedovoljenih gradenj, inšpektorat za okolje in prostor (pod katerega spada tudi gradbeni inšpektorat) ne vodi.

So pa za N1 na inšpektoratu navedli, da je gradbena inšpekcija na dan 31. decembra 2025 obravnavala 8.366 upravnih inšpekcijskih zadev, pri čemer je bila v 4.154 primerih izdana inšpekcijska odločba zaradi nedovoljene gradnje, v 2.837 primerih pa je bil uveden izvršilni postopek.

Velika večina sama poskrbi za odstranitev

Med letoma 2021 in 2025 je bila velika večina odločb o odstranitvi objektov izvršena prostovoljno, torej tako, da je zavezanec sam odstranil nedovoljeni objekt na svojem zemljišču oziroma odpravil ugotovljeno nepravilnost. Na tak način, "po prvi osebi", so bile v tem obdobju izvršene 1.103 odločbe, medtem ko jih je bilo 25 izvedenih "po drugi osebi".

K izvršbi po drugi osebi inšpektorat pristopi takrat, ko zavezanec odločbe ne izvrši prostovoljno. Inšpektorat tedaj odstranitev organizira preko zunanjega izvajalca, stroške postopka pa nosi zavezanec. Takšne izvršbe se praviloma izvajajo v primerih, ko nedovoljeni objekti predstavljajo nevarnost za ljudi ali okolje oziroma kadar gre za posege z večjim vplivom na javni interes, so pojasnili na inšpektoratu.

Postopki običajno niso tako hitri

Postopki odstranitve nedovoljenih gradenj so, kot so še dodali, praviloma dolgotrajni ter pravno in dejansko zelo zahtevni, saj lahko zavezanci uveljavljajo pravna sredstva in druge oblike pravnega varstva, ki jih zagotavlja zakon, na primer uporaba rednih in izrednih pravnih sredstev, predlogi za odlog izvršbe, sodni postopki, varstvo pravice do doma, izbira načina izvršitve ... Pogosta je tudi praksa vlaganja različnih vlog tik pred predvideno izvršbo, kar lahko izvedbo odstranitve bistveno podaljša ali začasno onemogoči, so še pojasnili na inšpektoratu.

Ob tem se poraja vprašanje, čemu je bilo ukrepanje v primeru rušenja v romskem naselju prejšnji teden tako hitro – občina je objekt namreč porušila le en dan po tem, ko je odločba postala pravnomočna.

K hitri izvedbi rušenja v Žabjaku je, kot kaže, med drugim pripomoglo to, da lastniki porušenega objekta omenjenih pravnih sredstev niso uporabili, saj, kot so povedali za N1, za rušenje vnaprej niso vedeli. Odločbo o črni gradnji je od inšpekcije kot lastnica zemljišča prejela novomeška občina in na njeni podlagi nato tudi sprožila postopek rušenja.

Občina ni vedela, kdo je lastnik barake

Kot so kasneje za N1 sporočili z novomeške občine, pred rušenjem ni bilo nikakršnih zadržkov, saj je bilo na terenu pred rušitvijo ugotovljeno, da objekt ni bil naseljen, investitor oziroma lastnik nelegalne gradnje pa ni jim bil znan. Lastnica objekta je leseno barako s partnerjem gradila pet mesecev, v njej pa naj bi živela od maja.

24-urnega postopka od pravnomočnosti do rušenja pa ni mogoče primerjati s tem, koliko časa tovrstni postopki trajajo običajno. Podatka o tem, kakšen je povprečni čas od izdaje odločbe do njene izvršitve, gradbena inšpekcija namreč nima, prav tako ne, koliko je stara najstarejša odločba, ki je pravnomočna, a še ni bila izvršena.

Spomnili pa so tudi, da se vsi inšpekcijski postopki ne zaključijo z odstranitvijo objekta. Kadar so za to izpolnjeni zakonski pogoji, se lahko zakonito stanje vzpostavi tudi z legalizacijo objekta. Cilj gradbene inšpekcije je namreč zagotoviti zakonito, varno in urejeno stanje v prostoru, odstranitev objekta pa je le eden od načinov za dosego tega cilja, so sklenili na inšpektoratu za okolje in prostor.